Delovna skupina za prosto programje in storitve pri Mreži NVO-VID je na Službo vlade RS za digitalno preobrazbo naslovila pobudo, da se v prihodnje javne razpise službe in ministrstev za financiranje programov in projektov nevladnih organizacij vključi določilo, ki med upravičene stroške upošteva tudi različne oblike nadomestil, povračil in kompenzacij za uporabo odprtokodne programske opreme (t.j. prosto programje, ang: Free and Open Source Software) ter storitev.

Konkretno to pomeni, da so med upravičene stroške javnega razpisa poleg stroškov nakupa licenc vključene tudi ostale oblike uporabe prostega programja in storitev, kot so: donacije in prispevki za razvoj, dokumentacijo, prevajanje in tehnično pomoč, ki jih izvajajo fizične in pravne osebe.

Utemeljitev pobude

Dostopna, neodvisna in prilagodljiva programska oprema in storitve so ključnega pomena za vključujočo digitalno preobrazbo. Takšna oprema omogoča vsem uporabnikom kakovostnejše življenje v digitalni družbi ter podpira etično uporabo in razvoj digitalnih rešitev.

Odprtokodna programska oprema predstavlja tudi del rešitve za izzive Evropske unije in Slovenije na področju digitalne suverenosti, ki se kaže v odvisnosti od programov in storitev tehnoloških korporacij. V Evropski uniji že obstajajo primeri dobrih praks kot npr. pobuda »Public Money, Public Code«, katere cilj je poraba javnih sredstev za javno (torej odprto) kodo ter s tem zviševanje kakovosti in dostopnosti programov in storitev.

Spodbujanje uporabe odprtokodne programske opreme in storitev je še posebej pomembno za nevladne organizacije, ki se soočajo z izzivi financiranja IKT opreme (sredstva za računalniške programe, financiranje IKT, dostopne storitve).

Obstoječe stanje, v katerem poraba sredstev iz javnih razpisov za odprtokodno programsko opremo in storitve ni upravičen strošek, krepi monopolno vlogo tehnoloških korporacij izven EU in vodi v digitalno odvisnost, katerega simptomatski pojav je t.i. »priklenitve na prodajalca« (ang. vendor lock-in). Gre za porabo javnih sredstev za produkte, od katerih javnost nima praktično nič. Boljšo alternativo predstavlja poraba javnih sredstev za odprtokodno programsko opremo in storitve, ki omogočajo ponovno rabo in (re-)investicije v skupno dobro.

Celotno besedilo pobude

Pobuda za odprtokodno programje in storitve (pdf)

Pripravila Delovna skupina za prosto programje in storitve pri Mreži nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo

Predsedujoči delovni skupini Matija Šuklje (Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije – LUGOS)

Namestnik predsednika delovne skupine Kristijan Tkalec (Društvo Rampa, društvo za krepitev potencialov mladih na področju znanosti, umetnosti in tehnologije)

Naslovna slika Andis Rado - Photography during Linux Weekend 2017 in Tirana, vir, CC BY-SA 4.0.