17. maj 2022 - Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo in Digitalno središče NVO sta ob Mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe organizirala dogodek »Prosto programje in storitve za digitalno suvereno družbo in prebivalstvo«.

Na dogodku, ki ga je v živo in prek spleta spremljalo 50 udeležencev, so bili izpostavljeni izzivi digitalne suverenosti in doprinos preverjenega odprtokodnega programja k pravični digitalni preobrazbi. Predstavljeni so bili projekti nevladnih organizacij (NVO), ki bodo prispevali k samostojnemu, opolnomočenemu in kakovostnemu življenju v digitalni družbi. Nevladne organizacije, ki sodelujejo v okviru projekta Na-prostem.si, so na dogodku pozvale k razvoju in uporabi preverjene odprtokodne programske opreme in storitev za večjo socialno pravičnost in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Udeleženci večdeležniške okrogle mize, ki je potekala v zaključnem delu dogodka, so se strinjali o pomenu odprtokodnega programja in storitev za digitalno suverenost slovenske družbe in Evropske unije ter zaključili, da je na tem področju potrebno okrepiti sodelovanje med različnimi organizacijami in sektorji.

Vabilo in program Dan VID 2022 Odprtakoda za digitalno suverenost (pdf)

Sporočilo za javnost Dan VID 2022 Digitalna suverenost (pdf)

Digitalna suverenost civilne družbe

Uvodoma je Jurij Krpan (Galerija Kapelica) predstavil prizadevanja nevladnih organizacij za vzpostavitev Digitalnega središča. Cilja središča sta digitalizacija NVO sektorja in izvajanje aplikativnih projektov za družbeno sprejemljivo in vključujočo digitalno preobrazbo v partnerstvu z različnimi deležniki.

Sledilo je predavanje mag. Simona Delakorde (Inštitut za elektronsko participacijo), ki je predstavil koncept digitalne suverenosti EU. Pri tem se je osredotočil na digitalno suverenost civilne družbe in posameznikov v razmerju do oblasti, ekonomije in tehnologije. Prvi vidik se nanaša na zmožnost zaščite pred digitalnim nadzorom države, drugi na zmožnost samostojnega in informiranega odločanja o upravljanju z osebnimi podatki v podatkovnem kapitalizmu in tretji na tehnološko suverenost kot zmožnost samostojnega in informiranega odločanja o uporabi strojne in programske opreme ter spletnih storitev. V zaključku je Delakorda poudaril, da nekritičen in nereflektiran tehnološko-oportunistični (pragmatični) pristop k digitalni preobrazbi prinaša tveganja za družbo in posameznike. Obenem je pozval h krepitvi rabe preverjene odprtokodne programske opreme, ki utemeljena na podobnih vrednotah in etičnih izhodiščih kot nevladni sektor. Več: Digitalna suverenost civilne družbe (pdf).

Prvi del predstavitev pod skupnim naslovom Digitalna suverenost civilne družbe je zaključilo predavanje Elise Lironi, predstavnice European Citizens Action Service (ECAS). Elisa je predstavila zaključke Skupine za digitalno preobrazbo pri Konvenciji civilne družbe o prihodnosti Evrope. Opisala je pet temeljnih področij digitalne preobrazbe: digitalna demokracija, digitalno izobraževanje, digitalna varnost, zaščita pravic in svoboščin na spletu in digitalna ekonomija. Ob tem je Lironijeva poudarila, da mora biti digitalna transformacija Evrope na vsakem izmed teh področij osredotočena na človekove pravice in vodena od ljudi za ljudi.

Posnetek predstavitev Digitalna suverenost civilne družbe in projekti NVO za digitalno suvereno prebivalstvo https://www.youtube.com/embed/Z9PCiAdTfak.

Projekti NVO za digitalno suvereno prebivalstvo

V nadaljevanju so bili predstavljeni posamezni projekti nevladnih organizacij, katerih cilj je prispevati k samostojnemu, opolnomočenemu in kakovostnejšemu življenju prebivalcev v digitalni družbi.

Mateja Strašek (Zveza društev upokojencev Slovenije) je predstavila projekt Digitalno vključeni – Medgeneracijska sinergija v digitalnem učnem okolju za kakovostno staranje, katerega cilj je intenzivnejše vključevanje starejših v digitalno okolje. Starejši so zaradi slabše digitalne pismenosti pogosteje osamljeni in manj vključeni v družbo. Zato bo projektni konzorcij ZDUS, Simbioza, IZRIIS in Andragoški center Slovenije okrepil digitalne veščine starejše populacije ter jim s tem pomagal do višje kakovosti življenja. Več: Projekt Digitalno vključeni (pdf).

Projekt Vprašaj državo: enostaven dostop do informacij javnega značaja, ki ga je predstavil Sebastijan Peterka (Transparency International Slovenia), naslavlja problematiko dostopa do informacij javnega značaja. Peterka je opozoril, da same zakonske spremembe niso dovolj, da bi sistem v praksi deloval brez težav, zato bodo v okviru projekta razvili spletno platformo, ki bo prosilce na enostaven način vodila skozi zahtevek za dostop do informacij javnega značaja. Več: Projekt Vprašaj državo (pdf).

Projekt Digitalna nova generacija organizacij – Digital NGO je predstavila Jerneja Šegatin (Mreža MaMa). Namen projekta je prispevati k digitalizaciji mladinskih nevladnih organizacij z razvojem spletnega orodja in krepitev kompetenc za beleženje in prikaz učinkov izvedenih projektov in aktivnosti. Projekt bo ponudil orodje za beleženje in evalvacijo opravljenega dela, s katerim bodo širši javnosti in odločevalcem lažje prikazali pomembnost mladinskih NVO za družbo. Več: Projekt Digital NVO (pdf).

Projekt Na-prostem.si: prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov

V drugem delu dogodka je sledila predstavitev projekta Mreže NVO-VID »Na-prostem.si: prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov«, katerega cilj je vzpostaviti podporno okolje za uporabo odprtokodnega programja in storitev. Podpora bo vključevala krepitev digitalnih veščin, dostop do računalniške opreme, razvoj e-storitve z izobraževalnimi vsebinami in izvedbo usposabljanj za sodelavce in prostovoljce v nevladnih organizacijah, invalide in socialno-ekonomsko ranljive uporabnike. Več: Projekt Na-prostem.si (pdf).

Vodja projekta Maša Malovrh (Beletrina) je predstavila projekt ter prosto programje in storitve z vidika invalidov, pri čemer je izpostavila neodvisnost in suverenost, ki jo uporabnikom prinašajo odprtokodni programi in storitve. V okviru projekta bo izvedenih več kot 100 usposabljanj, na katerih se bodo udeleženci naučili uporabljati odprtokodne programske rešitve. Slednje so izredno pomembne tudi z vidika invalidov, saj so pogosto bolj združljive z njihovo podporno tehnologijo kot zaprtokodne programske rešitve.

Kristijan Tkalec (Rampa Lab) je povzel ugotovitve raziskave o potrebah, stališčih in usposabljanjih NVO sektorja za uporabo prostega programja in storitev. Rezultati kažejo, da pri večini anketiranih nevladnih organizacij prevladuje uporaba zaprtokodnih programskih rešitev. Neprepoznavnost, majhen obseg uporabe in slabša podpora za uporabnike so bile najpogosteje izpostavljene pomanjkljivosti odprtokodnih rešitev. Na drugi strani so nevladne organizacije kot najpomembnejše pogoje za uporabo odprtokodnih programskih rešitev navedle enostavnost uporabe in zanesljivo delovanje, ustreznost glede na delovne potrebe ter enake ali boljše funkcionalnosti v primerjavi z zaprtokodnimi (plačljivimi programi). Najpogosteje uporabljene odprtokodne rešitve med anketiranimi NVOji so storitev za izdelavo spletnih strani Wordpress, spletni brskalnik Mozilla Firefox in pisarniški paket LibreOffice. Ti bodo skupaj z ostalimi preverjenimi odprtokodnimi programi in storitvami del brezplačnih izobraževalnih paketov, ki bodo nevladnim organizacijam in njihovim uporabnikom na voljo jeseni letos.

Rezultate raziskave o zadovoljstvu, načinih uporabe računalnika in o željah po pridobivanju znanj z vidika socialno-ekonomsko ranljivih uporabnikov je predstavila Simona Knavs (Društvo Duh časa). Rezultati kažejo, da je večina zadovoljnih z doniranim računalnikom, na katerega je bila naložena odprtokodna programska oprema, le majhen del uporabnikov pa se je »vrnilo« na zaprtokodne sisteme (npr. Windows). Večina zaradi navade, nekaj pa se jih je odprtokodnim sistemom odpovedalo zaradi tehničnih omejitev. Raziskava je tudi pokazala, si uporabniki želijo pridobiti nova znanja o uporabi računalnika in odprtokodnih programskih rešitev za boljšo digitalno pismenost.

Predstavitev projekta Na-prostem.si je zaokrožil Luka Frelih (Društvo Ljudmila) s prikazom digitalne storitve, ki bo delovala kot spletno okolje za podporo uporabnikom, krepitev odprtokodne skupnosti, nadaljnji razvoj in izboljševanje prostega programja in rešitev, njihovo slovenjenje ipd. Dodatno je predstavil različne prosto dostopne odprtokodne spletne storitve, ki bodo delovali kot gradniki digitalne storitve (oblačna storitev Nextcloud, videokonferenca Jitsi, storitev za upravljanje spletnih strani Drupal, uporabniški forum Discourse in pošiljatelj e-novic Mailtrain).

Posnetek predstavitev projekta Na-prostem.si https://youtu.be/KNNQSPipvls.

Večdeležniška okrogla miza »Digitalna suverenost slovenske družbe in prebivalcev«

V zaključnem delu dogodka je potekala večdeležniška okrogla miza na temo digitalne suverenosti slovenske družbe in prebivalcev. Razpravljavci so predstavili poglede na digitalno suverenost s strani različnih deležnikov oz. institucij.

Pogled Evropske komisije je predstavil dr. Zoran Stančič, ki poudaril regulatorne pobude na področju vzpostavljanja digitalne suverenosti Evropske unije kot so Evropski akt o čipih ter akta o digitalnih storitvah in digitalnih trgih. Pri tem je kot ključno poudaril skladnost pobud z evropskimi vrednotami in digitalnimi načeli.

Mladen Bijeljac (Svet RS za elektronske komunikacije) je izpostavil izziv razumevanja digitalnega okolja, v katerem živimo uporabniki digitalnih tehnologij. Predstavil je različne primere tveganj za digitalno suverenost, ki jih je potrebno nasloviti z boljšo regulacijo in zahtevami do proizvajalcev, da razvijajo digitalne naprave v skladu s standardi zasebnosti in varnosti.

Dr. Nevenka Cukjati (vodja Centra za pametna mesta in skupnosti, Institut Jožef Stefan) je opozorila, da ne glede na to, katero pametno tehnologijo bomo uporabljali, bo vedno obstajala nevarnost vdora in posega v zasebnost. Zato morajo poslovni in podatkovni modeli pametnih mest temeljiti na zaščiti zasebnosti uporabnikov in etičnih standardih je še poudarila.

Dr. Sabina Popit (Služba za digitalizacijo, Mestna občina Ljubljana) je izpostavila, da so občine glede digitalne preobrazbe podhranjene, tudi zaradi tega, ker digitalizacija v preteklosti ni bila visoko na politični agendi. Zato se soočajo z izzivi zagotavljanja digitalne suverenosti lokalnih skupnosti in posledično svojih občanov.

Matija Šuklje (Društvo Lugos) je predstavil prizadevanja civilne družbe za digitalno suverenost prek opozarjanja na problematiko t.i. »priklenitve na prodajalca« in sprožanjem pobud kot je »javni denar, javna koda«.

Matjaž Logar (Tehnološka mreža ICT) pa je spregovoril o vplivu oligopolnih korporacijah kot so Google, Amazon, Apple, Microsoft itd. na slovenska podjetja v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Izpostavil je tudi gospodarske učinke odprto kodne programske in strojne opreme.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali o pomenu odprtokodnega programja in storitev za digitalno suverenost slovenske družbe in Evropske unije ter zaključili, da je na tem področju potrebno okrepiti sodelovanje med različnimi organizacijami in deležniki.

Posnetek okrogle mize »Digitalna suverenost slovenske družbe in prebivalcev« https://youtu.be/temS1wgrHWY.

Izjave udeležencev dogodka

Dr. Zoran Stančič (Izredni svetovalec pri Generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo Evropske komisije): »Zelo veliko ljudi uporablja odprtokodno programsko opremo pa se tega sploh ne zaveda. Kar se mi zdi jasen pokazatelj, da je narejena dobro, da ni nobenih problemov z izmenjavo podatkov. Na Evropski komisiji ne samo, da promoviramo uporabo odprte kode, ampak določene odprtokodne storitve uporabljamo tudi sami.«

Maša Malovrh (vodja projekta Na-prostem.si): »Odprtokodni programi so razviti z mislijo na zelo širok krog uporabnikov, so prilagodljivi in nenehno v procesu razvoja, z namenom, da so čim bolj uporabni. Odprtokodni programi so namreč v službi človeka, uporabnika.«

Mag. Simon Delakorda (koordinator NVO-VID): »Kaj lahko storimo mi kot uporabniki storitev? Predvsem to, da krepimo svojo digitalno pismenost o tem, kako funkcionirajo digitalne platforme, da razumemo modele algoritmov v ozadju, torej, da vemo, kaj naš klik na nekem socialnem omrežju pomeni in kdo od tega zasluži, pa tudi to, ali imamo mi od tega sploh kakšno korist.«

Mladen Bijeljac (Svet RS za elektronske komunikacije): »Ko govorimo o digitalni suverenosti, se moramo zavedati, da si mora Evropska unija zastaviti in izboriti pogoje, da bo njena digitalna suverenost spoštovana in upoštevana s strani drugih.«

Matija Šuklje (Društvo Lugos): »Opažamo, da se precej več govori o odprti kodi in formatih. Več odprte kode je dobra stvar, vendar je pri tem zelo pomemben razvoj skupnosti. Več kot delamo skupaj, bolj smo suvereni.«

Video posnetki predavanj, predstavitev in okrogle mize

Video posnetek predstavitev na temo Digitalna suverenost civilne družbe in Projekti NVO za digitalno suvereno prebivalstvo je dostopen na povezavi https://youtu.be/Z9PCiAdTfak.

Video posnetek predstavitev Projekta Na-prostem.si je dostopen na povezavi https://youtu.be/KNNQSPipvls.

Video posnetek okrogle mize »Digitalna suverenost slovenske družbe in prebivalcev« je dostopen na povezavi https://youtu.be/temS1wgrHWY.

Video predstavitev projekta Na-prostem.si https://youtu.be/SlY_HDUpIuQ.

Dodatne informacije

mag. Simon Delakorda, koordinator zagovorništva, Mreža NVO-VID
E: mreza.nvo@informacijska-druzba.org M: 041 365 529.

Maša Malovrh, koordinatorka projekta Na-prostem.si, Beletrina
E: masa.malovrh@beletrina.si

Dogodek je bil organiziran v okviru projekta »Na-prostem.si: Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov«, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije iz naslova JR za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2022 – 2023.

Mreža NVO-VID deluje kot nacionalna vsebinska mreža nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za kakovostno življenje v informacijski družbi in za opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Povezuje 34 NVO - društev, zvez društev, zasebnih zavodov, fundacij in socialnih podjetij - med njimi jih ima 7 status v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe.