Kako približati uporabo preverjene odprtokodne programske opreme in storitev nevladnim in vladnim organizacijam, podjetjem in posameznikom? Prvi korak je v informiranju, izobraževanju ter usposabljanju posameznikov in organizacij, ki že poteka v okviru projekta Na-prostem.si. Projekt deluje kot podporno okolje za uporabo in lažji prehod na odprtokodno programsko opremo in storitve.

Drugi korak pri spodbujanju uporabe odprtokodne programske opreme in storitev je vključitev odprtokodne programske opreme in storitev med upravičene stroške na javnih razpisih. Možnost financiranja preverjenih odprtokodnih projektov pomeni neodvisen razvoj programske opreme in storitev, ki je na koncu brezplačna za uporabo za vse – tako organizacije kot posameznike. S tem se dolgoročno znižujejo stroški obratovanja, zvišujejo se neodvisnost in suverenost posameznikov, organizacij, države in EU-ja, pa tudi kvaliteta programske opreme.

Znotraj delovne skupine za prosto programje in storitve, ki je del Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID), smo pripravili izvedbeni predlog za vključitev odprtokodne programske opreme in storitev med upravičene stroške na javnih razpisih.

Ena izmed značilnosti odprtokodne programske opreme je, da ta že po definiciji ni predmet licenčnine, ki bi omejevala njeno uporabo. Prav tako tovrstno opremo ne razvijajo zgolj pravne osebe, ampak k njenemu razvoju prispevajo tudi neformalno organizirane skupnosti razvijalcev.

Obstoječe stanje

Javni razpisi že omogočajo nakup IKT opreme, za katero lahko prijavitelji zaprosijo za sofinanciranje do 100 % upravičenih stroškov projekta. Pod IKT opremo se običajno razume tudi nakup programske opreme (npr. nakup in vzdrževanje programske opreme idp.). Gre za stroške nakupa programske opreme, ki mora biti namenjena potrebam potrjenega projekta in mora biti nujno potrebna za izvedbo projekta ter skladna z vlogo oddano na javni razpis oziroma odobrenim soglasjem skrbnika razpisa.

Problem

Zaradi specifične narave odprtokodne programske opreme se dogaja, da prijavitelj ne more uveljavljati upravičenega stroška, ker se od njega zahteva specifikacija dokazil za izkazovanje stroška, katerih pogosto ni mogoče pridobiti na primeru prosto dostopne in brezplačne programske opreme. Obstoječe dokazovanje je namreč omejeno na pogodbo ali naročilnico, račun in dokazilo o plačilu računa (vir: Navodila upravičencem za izvajanje projektov v okviru Javnega razpisa za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021-2023).

Zato smo ministrstvu za digitalno preobrazbo predlagali razširitev nabora dokazil nakupa odprtokodne programske opreme kot upravičenega stroška na javnih razpisih, ki vključujejo tudi avtorsko pogodbo in potrdilo o donaciji.

Obstoječa odprtokodna programska oprema kot upravičen strošek

Pri upoštevanju finančne podpore odprtokodni programski opremi je eden izmed kriterijev, da ta programska oprema že obstaja (za novo odprtokodno programsko opremo so namenjeni posebni razpisi). S tem se zagotovi razvoj, lokalizacijo in trajnost programske opreme, ki je zaradi svoje licence, javno in prosto dostopna vsem ter je zato v korist splošni javnosti in jo je tako rekoč nemogoče povsem »umakniti s trga«.

Predlog dokazil

Kot zgoraj pojasnjeno, je pri tako razpršenemu razvoju kot pri odprti kodi veliko različnih načinov organizacije. Vsekakor se strinjamo, da je z javnim denarjem potrebno ravnati smotrno in zato za sledenje scenarije predlagamo sledeča dokazila:

• pravna oseba opravi razvoj specifične funkcionalnosti, popravila hroščev, lokalizacija ipd. – račun z opisom naročene storitve

• fizična oseba opravi razvoj specifične funkcionalnosti, popravila hroščev, lokalizacija ipd. – račun z opisom naročene storitve (če ga lahko izda, tu bo v praksi lahko komplicirano) → avtorska pogodba.

• uporaba odprtokodne rešitve, za katero stoji pravna oseba (npr. KDE e.V.; The Document Foundation, …) – potrdilo o donaciji oz. račun izdan s strani pravne osebe

• uporaba odprtokodne rešitve, ki nima pravne osebe, ima pa možnost donacij in gre ali za posameznega razvijalca ali pa imajo objavljena pravila, čemu so donacije namenjene oz. kako se jih razdeli – potrdilo o donaciji (npr. crowdfunding ponudnika)

V vsakem primeru naj bodo priloženi ime, opis rešitve ter URL do njene spletne strani in/ali izvorne kode ter dokazilo o opravljeni storitvi oziroma blagu (npr. dobavnica, poročilo o opravljeni storitvi, ipd.)

Pri tem je treba upoštevati, da je odprtokodna programska oprema prosto dostopna splošni javnosti in zato institut dobavnice ni smotrn, med drugim ker razvijalska skupnost za to opremo ni v dobaviteljskem odnosu do uporabnika.

Pri razvoju, lokalizaciji ipd. odprtokodne programske opreme, predlagamo, da se šteje kot poročilo tudi »commit message« v sistemu sledenja različic (ang. code versioning/revisioning system; npr. Git, Mercurial, Subversion) in »ticket« oz. »issue« v sistemu sledenja hroščev oz. kovačnici izvorne kode, ki ga vsebuje (npr. GitLab, GitHub, Gitea, SourceHut, Bugzilla, JIRA, …).

Upravičenec oz. konzorcij projekta uveljavlja vsoto izdatkov stroškov nakupa IKT opreme, ki so nastali v posameznem obdobju izvajanja projekta prek posebnega obrazca za poročanje.

Ustrezna višina upravičenih stroškov

Prav tako predlagamo, da se v okviru javnih razpisov na področju digitalne preobrazbe opredeli ustrezna višina upravičenih stroškov (investicij) za nakup strojne in programske opreme, ki bo pripomogla k digitalizaciji upravičenih organizacij. Višina upravičenih stroškov se opredeli glede na cilje javnega razpisa.

Financiranje razvoja spletnih rešitev

Z možnostjo finančne podpore odprtokodni programski opremi in storitvam se utrjuje neodvisnost in suverenost Slovenije, organizacij (tako javnih kot zasebnih), podjetij in posameznikov. Hkrati se izboljšuje kvaliteta odprtokodne programske opreme, ki je prosto in na voljo vsem zasebnim in pravnim osebam v Sloveniji. Posledično se znižajo stroški uporabe programske opreme.

Da bomo lahko učinkovito uporabljali odprtokodno programsko opremo in storitve je nujen še tretji korak, ki predstavlja uvedbo uporabe odprtih formatov, kjer je to možno. Pri nekaterih oblikah bi lahko prešli na odprte formate že sedaj – razpisna dokumentacija, obrazci, komunikacija med organizacijami (zasebnimi in javnimi) etc.

Sistemska preobrazba zahteva veliko truda, energije in potrpežljivosti. Celotno preobrazbo smo razdelili na tri korake, ki so se organsko razvili iz potreb nevladnega sektorja, ki trenutno zaostaja pri implementaciji digitalnega načina dela. Delamo na tem, da nam uspe, da bodo posamezniki, organizacije in podjetja suvereni, neodvisni ter imeli možnost prekiniti »vendor lock-in« (priklenitev na prodajalca).

Delovna skupina za prosto programje in storitve, Mreža NVO-VID