Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) je ob Mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe, ki ga obeležujemo 17. maja, organizirala letni dogodek pod naslovom: »Kakšna digitalna preobrazba za kakšen nevladni sektor in družbo?«.
9. Dan VID 2023, ki je letos potekal v okviru projekta "Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov« (Na-prostem.si) se je osredotočil na samorefleksijo nevladnega sektorja v razmerju do digitalnih kompetenc, strojne in programske opreme ter digitalnih storitev, sodelujoči pa so spregovorili tudi o ustreznem pristopu k digitalizaciji nevladnih organizacij in družbe.
Prvi del dogodka je bil namenjen predstavitvi projektov nevladnih organizacij in civilne družbe, ki prispevajo k digitalno suvereni družbi. Sledili pa sta mu dve okrogli mizi na temo digitalizacije nevladnih organizacij in digitalne preobrazbe družbe.
Ključna vprašanje, ki smo jih naslovili z dogodkom, so bila: Kakšna digitalna preobrazba za kakšen nevladnih sektor in družbo? Kakšna digitalna preobrazba podpira poslanstvo in vrednote nevladnih organizacij? Je postati »odprta« organizacija ustrezen cilj digitalne preobrazbe vladnega sektorja?
Zbrane so uvodoma nagovorili mag. Simon Delakroda (Inštitut za elektronsko participacijo, koordinator Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo), Polona Torkar (Društvo Asociacija, koordinatorica Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij) in državni sekretar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Miroslav Kranjc.
Delakorda je v svojem nagovoru izpostavil, da je bila digitalna preobrazba nevladnih organizacij in družbe do zdaj pogosto spregledana tema, saj se je v ospredje postavljajo digitalizacijo gospodarstva in javne uprave. Ob tem je izrazil veselje, da je novoustanovljeno Ministrstvo za digitalno preobrazbo ubralo drugačen pristop in v ospredje vse bolj postavlja tudi digitalizacijo nevladnega sektorja in družbe. Slednje lahko vidimo v večji vključenosti vsebin digitalne preobrazbe družbe in nevladnih organizacij v strategiji Digitalna Slovenija 2030 in Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti. Kljub nekaterim pozitivnim premikom pa je izrazil zaskrbljenost, da marsikatera načela, ki jih zagovarjajo v Mreži NVO-VID, niso bila upoštevana ali so bila slišala le delno. Med drugim si želi, da bi bilo pri razvoju digitalnih storitev upoštevano načelo public money, public code, prav tako se v Mreži zavzemajo, da se na javnih razpisih kot upravičen strošek upošteva uporaba odprtokodne programske opreme. Izpostavil je tudi potrebo po vzpostavitvi digitalnega središča nevladnih organizacij, ki bo sistemsko naslovilo digitalno preobrazbo nevladnega sektorja. Ob tem je izpostavil, da so »nevladne organizacije vest družbe, zato je prav, da povemo, kakšne digitalizacije si želimo«.
Polona Torkar je povedala, da je napočil čas, da si tudi kulturni sektor zastavi vprašanje, kakšne digitalne prihodnosti si želi, in kako naj sektor digitalno preobrazijo, da bo ta preobrazba v skladu z vrednotami in poslanstvom, ki jim služi.
Zbrane je nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, dr. Miroslav Kranjc, ki je izpostavil, da na ministrstvu vedno ravnajo z mislijo na en glavni cilj in sicer, kako dvigniti kakovost življenja. Ministrstvo se zavzema za digitalno vključenost vseh prebivalcev Slovenije, zato po besedah Kranjca ministrstvo visoko na svojo lestvico prioritet postavlja infrastrukturo in digitalne kompetence. Pospešeno razvijajo visokokakovostno širokopasovno infrastrukturo, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta. Na ministrstvu namreč verjamejo, da je dostop do interneta človekova pravica, dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države pa omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vseh v sodobne družbene tokove. Posebno skrb namenjajo tudi dvigu digitalnih kompetenc ranljivih skupin, izpostavil je projekt Mobilni heroji, v okviru katerega potekajo usposabljanja na terenu, namenjena predvsem prebivalcem, ki sami težje dostopajo do podobnih usposabljanj. Ob koncu je omenil potrebo po sodelovanju nevladnih organizacij, predvsem zato, ker »naša skupna prihodnost ne more biti prepuščena samo proizvajalcem in prodajalcem«.
Projekti nevladnikov, ki prispevajo k digitalno suvereni družbi
V nadaljevanju so bili predstavljene posamezni projekti NVO, ki prispevajo k digitalno suvereni družbi.
Kristijan Tkalec (Rampa Lab) je predstavil prednosti uporabe preverjenih odprtokodnih programov in storitev. Poleg varnosti in ekonomičnosti uporaba odprtokodnih programov in storitev nevladnim organizacijam omogoča večjo mero neodvisnosti v digitalnem okolju, odprta koda pa je tudi pomemben gradnik digitalne suverenosti, saj preprečuje t. i. »priklenitev na prodajalca« (ang. vendor-lock-in). Kljub prednostim pa je raziskava, ki je bila opravljena lani med 125 NVO-ji v okviru projekta Na-prostem.si razkrila, da večina NVO-jev še vedno uporablja zaprtokodne programe in storitve, razlog za nizek odstotek uporabe odprtokodnih programov in storitev med pa se skriva predvsem v tem, da nevladniki z odprto kodo niso seznanjeni. Tkalec tako meni, da bi uporabo odprtokodnih programov in storitev lahko povečali predvsem s promocijo, izobraževanji in usposabljanji ter dostopno tehnično pomočjo.
Jurij Podgoršek (Kolektiv Kompot – Librehosters) je spregovoril o decentralizaciji svetovnega spleta. Predstavil je samoupravno skupnost Kompot, ki naslavlja probleme centraliziranega sveta. Kot najbolj pereča problema je izpostavil masovni nadzor in zlorabo osebnih podatkov, in ravno zato se je Kompot odločil priključiti librehosting gibanju - vzpostavili so infrastrukturo in s prosto programsko opremo zagotavljajo alternativo storitvam multinacionalk, nudijo pa tudi podporo uporabnikom.
Luka Frelih (Društvo Ljudmila) in Eduard Filipas (Zavod Rhea) sta predstavila digitalno storitev Na-prostem.si za digitalno vključenost NVO in uporabnikov. V okviru projekta je nastala digitalna storitev, ki deluje kot podporo okolje za uporabnike odprte kode in storitev, hkrati pa je namenjena ozaveščanju ter krepitvi odprtokodne skupnosti pri nas. Trenutno v okviru projekta nudijo usposabljanja za odprtokodne programe in storitve, na spletni strani Na-prostem.si pa najdete forum, oblačno storitev Nextcloud, videostrežnik PeerTube in odprto spletno knjigo - wiki (slednja je ta trenutek še v razvojni fazi).
Mateja Strašek (Zveza društev upokojencev Slovenije) in Ana Zakrajšek (Simbioza Genesis) sta predstavili projekt Digitalno vključeni – Medgeneracijska sinergija v digitalnem učnem okolju za kakovostno staranje. Projekt, v katerem poleg ZDUS-a in Simbioze sodelujeta tudi IZRIIS in Andragoški center Slovenije, je usmerjen v vključevanje starejših v digitalno okolje in krepitvi njihovih digitalnih veščin. Vzpostavili so platformo Digitalno vključeni, do zdaj pa so izvedli že tudi večino načrtovanih usposabljanj, namenjenih starejšim.
Ob koncu prvega dela je o digitalnem središču nevladnih organizacij spregovoril Zoran Mihajlović (Studio 12). Ideja, da se oblikuje digitalno središče, se je pojavljala že dalj časa, lani pa je deset nevladnih organizacij podpisalo pismo o nameri o vzpostavitvi digitalnega središča NVO. Središče bo podpiralo in usmerjalo nevladne organizacije na področju digitalizacije, jim ponudilo izobraževanja, lajšalo dostop do računalniške opreme in nudilo pomoč na multimedijskem področju.
Digitalna preobrazba nevladnih organizacij
Predstavitvi iniciativ NVO-jev sta sledili dve okrogli mizi. Razpravljavci so na prvi okrogli mizi, ki jo je moderirala Simona Knavs (Društvo Duh časa) spregovorili o digitalni preobrazbi nevladnih organizacij.
Petra Kovačec (Ministrstvo za digitalno preobrazbo) je spregovorila o strategiji Digitalna Slovenija 2030, dokument je po njenih besedah nastal na demokratičen način, saj so k oblikovanju povabili precej deležnikov, med drugim tudi NVO-je. Kot glavne prioritete strategije je izpostavila izobraževanja, dostop do IKT opreme in dvig digitalnih kompetenc, da bomo lahko čim bolj aktivno vključeni v digitalno družbo.
Polona Torkar (Društvo Asociacija, Konzorcij vsebinskih mrež nevladnih organizacij) se je dotaknila digitalizacije v kulturnem sektorju in izpostavila, da so investicije na področju digitalizacije nujno potrebne, a si jih marsikatere organizacije ne morejo privoščiti.
Doc. dr. Nejc Brezovar (Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani) je izpostavil, da so NVO-ji na področju digitalizacije zrcalo odločevalcem, ob tem pa se je vprašal, koliko se je pripombe NVO-jev pri oblikovanju strategije dejansko upoštevalo. Kot eno izmed težav je izpostavil, da je nevladni sektor poleg tega, da je izredno raznolik, tudi zelo razpršen, zato mora biti vsak del nevladnega sektorja glasen.
Maša Malovrh (Beletrina, projekt Na-prostem.si) je povedala, da digitalizacija za nevladne organizacije prinaša precej koristi, saj NVO-je med seboj poveže in ponudi močna orodja za zagovorništvo. Spregovorila je tudi o digitalni dostopnosti, pri kateri so gonilo napredka ravno NVO-ji.
Jože Gornik (Stičišče Središče, Mreža regionalnih stičišč nevladnih organizacij) je izpostavil, da vsi NVO-ji niso digitalno podkovani, kar povzroča precejšnje težave pri njihovem delovanju, saj se je večji del birokratskega dela preselil v digitalno obliko. Kot izredno pomembno je ravno zato izpostavil sodelovanje med NVO-ji predvsem na področju digitalizacije, saj nekateri NVO-ji v okviru različnih projektov nudijo usposabljanja in izobraževanja tistim NVO-jem in delom družbe, ki digitalnih veščin nimajo. Kot glavno oviro na poti k večji digitalni opolnomočenosti NVO-jev je izpostavil finančno plat, saj takšni projekti po zaključku financiranja pogosto zamrejo, potreba po izobraževanjih in podpori pa seveda še vedno ostaja. Tudi sami si želijo predvsem tehnične podpore, IKT opreme in primernega prostora, saj bi le tako delovali optimalno in nudili dobro podporo na področju digitalizacije.
Kakšna digitalna preobrazba za kakšno družbo?
Druga okrogla miza, ki jo je moderiral mag. Simon Delakorda (Inštitut za elektronsko participacijo, Mreža NVO-VID), je skušala odgovoriti na vprašanje: Kakšna digitalna preobrazba za kakšno družbo?
Andrej Jus (Mestna zveza upokojencev Ljubljana) je spregovoril o najpogostejših izzivih v družbi, ki hkrati postaja vse starejša in vse bolj digitalizirana. Po njegovem mnenju se sistem ne odziva na potrebe vseh skupin v družbi, saj so na primer starejši pogosto zapostavljeni tudi na področju digitalizacije in pridobivanja digitalnih spretnosti. Med drugim je izpostavil pomanjkanje medgeneracijske solidarnosti ter opozoril na precejšno heterogenost starejše populacije. Kar v praksi pomeni, da nekateri uživajo vse koristi digitalizacije, drugi pa zaradi različnih razlogov ne morejo koristiti njenih prednosti, ali pa jih ta celo ovira. Zavzema se za vzdržen tehnološki razvoj, ki upošteva človeka in mora imeti noto humanosti, saj se boji razpada družbene kohezije.
Na pomen medgeneracijskega sodelovanja na področju digitalizacije je opozorila tudi doc. dr. Darja Grošelj (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani), ki je spregovorila o vplivih digitalnih tehnologij na družbo. Izpostavila je, da se digitalna preobrazba ne dotika zgolj tehnologij, ampak tudi močno predrugači družbo. Kljub temu pa se ne smemo predati tehnološkemu pesimizmu in misli, da nas bo v prihodnje določala zgolj tehnologija, zato moramo skupaj najti pot, kako tehnologijo umestiti v naša življenja.
Jurij Krpan (Zavod Kersnikova, Platforma za sodobno raziskovalno umetnost) je povedal, da se na področju umetnosti z vprašanjem, kako tehnologija spreminja družbo, srečujejo že vsaj 30 let in zato je v zadnjih letih osredotočenost na vprašanju, kaj nam prinaša postdigitalna doba. Zaradi vseprisotnega govora o digitalizaciji pogosto pozabljamo tudi na druga pomembna vprašanja, predvsem pa se ne ukvarjamo s tem, kako tehnologije kulturalizirali, da bi jih znali kritično presojati, na pravi način uporabljati in jih razumeti tako, da bi nas opolnomočile kot posameznike in družbo.
Tilen Škraba (A11y, Zavod za digitalno dostopnost) se je dotaknil spletne dostopnosti ter spregovoril o digitalizaciji več hitrosti, saj se vse skupine družbe zaradi takšnih ali drugačnih ovir ne morejo digitalizirati v enaki meri in v enakem časovnem okviru. Izpostavil je neenakopraven dostop do digitalizacije, kar je zaskrbljujoče, saj bi ravno dostop in uporaba tehnologij marsikatero družbeno skupino bistveno bolje opolnomočila. Vendar digitalizacija skupine z invalidnostmi in oviranostmi v praksi še bolj odriva na rob in to kljub temu, da je to področje zakonsko podprto.
O digitalni suverenosti v povezavi z odprtokodnimi programi in storitvami je spregovoril Matija Šuklje (Lugos – Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije). Izpostavil je, da se odprtokodnih programov in storitev vse pogosteje poslužujejo tudi korporacije ne zaradi etičnosti, opolnomočenja ali skupnosti, ki stoji v ozadju, ampak predvsem zaradi nižanja stroškov. Zaradi tega odprta koda trenutno služi predvsem industriji in podjetjem, manj pa služi opolnomočenju družbe, ki je po drugi strani postala zgolj nekritičen konzument tehnologije.
Ob koncu so sodelujoči razkrili ključna načela, ki bi jim po njihovem moral slediti razvoj digitalne družbe in bi morala biti tudi zapisana tudi v strategiji Digitalna Slovenija 2030. Sodelujoči so izpostavili, da bi morala biti digitalizacija uporabnikom prijazna, vključujoča in vsem dostopna, prav tako pa nas tehnologija ne bi smela siliti v nadaljnjo rabo tehnologije.
Uvodni nagovori:
Projekti nevladnikov, ki prispevajo k digitalno suvereni družbi:
Prva okrogla miza se je dotaknila preobrazbe nevladnih organizacij:
Druga okrogla miza se je ukvarjala z vprašanjem, kakšne digitalizacije za kakšno družbi si želimo:
Dodatne informacije:
Maša Malovrh, koordinatorka projekta Na-prostem.si, Beletrina
E: masa.malovrh@beletrina.si
mag. Simon Delakorda, koordinator zagovorništva, Mreža NVO-VID
E: mreza.nvo@informacijska-druzba.org
Dogodek je finančno podprlo Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Dogodek je organiziran v okviru projekta »Na-prostem.si: Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov«, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz naslova javnega razpisa za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021-2023.
Mreža NVO-VID deluje kot nacionalna vsebinska mreža nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za kakovostno življenje v informacijski družbi in za opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Povezuje 34 NVO - društev, zvez društev, zasebnih zavodov, fundacij in socialnih podjetij - med njimi jih ima 7 status v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe.
Komentarji