Nevladne organizacije, ki so povezane v Mreži NVO-VID in si prizadevajo za opolnomočenje ljudi in nevladnih organizacij s pomočjo digitalnih tehnologij, so 6. decembra na novinarski konferenci predstavile projekt »Na-prostem.si: Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov« ter spletni servis Na-prostem.si.
Projekt »Na-prostem.si: Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov«, ki je nastal s ciljem izboljšati digitalno vključenost nevladnih organizacij in ranljivih skupin, je predstavila vodja projekta Maša Malovrh (Beletrina) in poudarila, da je projekt plod dolgoletnega sodelovanja nevladnih organizacij, ki so vključene v Mrežo NVO-VID. Realiziral se je z razpisom ministrstva za javno upravo, ki je bil namenjen opolnomočenju nevladnih organizacij in njihovih kompetenc s pomočjo digitalnih tehnologij. Ob tem je izpostavila, da projekt v luči večje socialne pravičnosti in pravičnejše digitalne preobrazbe gradi na uporabi preverjene odprtokodne programske opreme in storitev.
Uporaba odprtokodnih rešitev uporabnikom prinaša neodvisnost in suverenost, z vidika invalidov, ki so poleg nevladnih organizacij fokusna skupina projekta, pa so se izkazale celo za zanesljivejše kot zaprtokodne programske rešitve. Slednje so namreč manj pogosto združljive z njihovo podporno tehnologijo. Zaključila je, da se odprtokodne programske opreme in storitev neupravičeno drži kar nekaj predsodkov, med drugim o varnosti, ki jih skušajo skozi projekt razbiti. S koncem leta 2023 se projekt zaključi, kar pa ne pomeni, da bo s tem izginila tudi odprtokodna skupnost in potrebe, ki jih projekt naslavlja. Sodelujoči v projektu se zato zavzemajo za formalizacijo projekta v obliki organizacije, ki bo pri izvajanju svojih aktivnosti sodelovala z Digitalnim središčem nevladnih organizacij Slovenije.
Dolgoletna tradicija odprtokodne skupnosti v Sloveniji
Simon Delakoda (INePA) je izpostavil, da projekt Na-prostem.si gradi na predhodnih aktivnostih nevladnih organizacij, ki se že četrte stoletja ukvarjajo s področjem odprte kode. Izpostavil je, da v slovenskem nevladnem sektorju obstaja dolga tradicija na tem področju, začetki segajo v 90. leta preteklega stoletja, ko so nastali Društvo Ljudmila, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije, Kibla v Mariboru in drugi, svoj vrh je odprtokodna skupnost dosegla na prelomu stoletja z nastankom Kiberpipe. Temu so sledili prvi projekti (npr. OKNO), ki so ciljali na sistemsko krepitev uporabe odprte kode v nevladnem sektorju. Takrat je nastala tudi Mreža NVO-VID, v okviru katere deluje delovna skupina za prosto programje in storitve ter si prizadeva za vzpostavitev Digitalnega središča NVO.
Odprtokodna skupnost je nov zagon dobila z Računalniškim muzejem, h krepitvi pa bo prispeval tudi projekt Na-prostem.si, ki si želi vzpostaviti podporno okolje za uporabo odprte kode v NVO sektorju. Delakorda je poudaril, da je odprta koda pomembna ravno za slednjega, saj po eni strani predstavlja prostor alternativnega inoviranja in produkcije, po drugi pa je priložnost za digitalizacijo nevladnega sektorja. Izpostavil je, da je odprta koda pomembna tudi zato, ker odpira vprašanje, kakšne digitalizacije si želimo za nevladni sektor. Ključen element za neodvisno delovanje nevladnih organizacij je zagotovo digitalna suverenost, kar pomeni samostojnosti pri uporabi strojne in programske opreme ter spletnih storitev, varnost digitalnega delovanja ter nadzor nad upravljanjem podatkov. Temelj digitalizacije mora biti etičnost, kar pomeni, da bi se morala vsak nevladna organizacija vprašati, ali so programska oprema in storitve, ki jih uporabljajo skladne z njem poslanstvom in vrednotami. Z mislijo na etično digitalizacijo je bila sprožena pobuda za vzpostavitev Digitalnega središča NVO, ki bo pripomoglo k digitalizaciji sektorja na prej omenjenih vrednotah.
Kaj bi NVO-je prepričalo, da začnejo uporabljati odprtokodne programske rešitve?
Delakorda je v nadaljevanju predstavil rezultate ankete, v katero so vključili 125 nevladnih organizacij. Vprašalnik se je osredotočal predvsem na njihov odnos in potrebe v povezavi z odprtokodnimi programi. Anketa je razkrila, da čeprav nekateri NVO-ji pri svojem delu uporabljajo brskalnik Firefox, pisarniški paket LibreOffice in Wordpress za izdelavo spletnih strani, so še vedno slabo seznanjeni o prednostih in slabostih odprtokodne programske opreme in storitev. Delakorda to pripisuje predvsem dejstvu, da uporaba omenjenih programov ni razširjena. Če bi želeli, da čim več NVO-jev uporablja odprtokodno programsko opremo in storitve, bi v prvi vrsti morali zadovoljiti njihove delovne potrebe. Kot pomembno so anketiranci izpostavili še enostavnost uporabe, zanesljivo delovanje, enake ali boljše funkcionalnosti kot zaprtokodni (plačljivi) programi, želijo pa si tudi urejenega servisa, podpore pri prehodu na odprtokodne programe ter hitre in učinkovite pomoči uporabnikom.
Obeta se več kot 50 delavnic, ki bodo olajšale prehod na odprtokodne programske rešitve
Nekatere točke, ki so jih NVO-ji navajali v anketi, bodo delno naslovila izobraževanja in usposabljanja, izvedena v okviru projekta. Kot je povedal Kristijan Tkalec (RAMPA Lab) ni naključje, da se projekt osredotoča predvsem na nevladne organizacije, saj te najpogosteje nimajo namenskih sredstev za digitalizacijo svojega dela.
V okviru projekta bo izvedenih več kot 50 delavnic, ki bodo opolnomočile NVO-je in jih opremile s potrebnimi znanji za uporabo in prehod na odprtokodne programe in storitve. Delavnice, ki bodo potekale na način hands-on način, bodo sestavljene iz dveh delov, prvi del bo zaobjel usposabljanje za odprtokodne programske rešitve, drugi pa bo namenjen usposabljanju za uporabo storitev, ki jih ponuja spletna stran Na-prostem.si. Na omenjeni spletni strani so namreč našteti vsi programi, med katerimi lahko organizacije izbirajo, usposobljeni mentorji, ki tvorijo skupnost Na-prostem, pa zanje v okviru projekta nudijo usposabljanja. Tkalec je dodal, da bo poleg usposabljanj do konca projekta zagotovljena tudi tehnična pomoč.
Na-prostem.si: podporno okolje za uporabnike in referenčna točka za prosto programje in storitve
Luka Frelih (Društvo Ljudmila) je predstavil spletni servis na-prostem.si, ki je nastal v okviru projekta. Kot je izpostavil bo ta služil kot spletno podporo okolje za uporabnike, hkrati pa bo deloval kot nacionalna referenčna točka za prosto programje in storitve. Na spletnem servisu so zbrane vse pomembnejše informacije o projektu, od usposabljanj, ki so na voljo, pa tudi vse informacije o donaciji računalniške opreme. V okviru projekta namreč v sodelovanju z Društvom duh časa poteka zbiranje rabljene računalniške opreme, ki nato obnovljena roma v roke nevladnih organizacij ter socialno in ekonomsko ranljivih posameznikov in družin.
V sklopu spletne infrastrukture že deluje odprtokodni video strežnik (PeerTube), baza znanja, kjer so zbrana pomembna gesla in skupnostna oblačna storitev (Nextcloud). Spletni servis bo omogočal tudi uporabo foruma, kjer bodo lahko uporabniki poiskali tehnično pomoč, izmenjevali mnenja in izkušnje ter posledično s svojo dejavnostjo krepili odprtokodno skupnost.
Ob zaključku konference so se sodelujoči strinjali, da se stvari na področju zakonodaje premikajo v pravo smer, krovni zakon o nevladnih organizacijah namreč opredeljuje, da je pristojni ministrski resor zavezan financiranju nevladnih organizacij tudi na področju odprtokodnih programskih rešitev. Slednje hkrati opredeljuje tudi predlagana novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Poudarili so, da se sami pri digitalnih storitvah zavzemajo za načelo »javni denar – javna koda«, ki je vse bolj uveljavljeno tudi v EU-ju.
PREDSTAVITVENI VIDEO PROJEKTA:
Video: Studio 12
Izjave sodelujočih:
Maša Malovrh, Beletrina, zavod za založniško dejavnost
»Zavedamo se finančne podhranjenosti marsikatere nevladne organizacije, zato si jih želimo s pomočjo projekta opolnomočiti pa tudi vključiti v digitalno družbo, predvsem s tem, da jih opremimo s potrebnim znanjem in veščinami za uporabo odprtokodne programske opreme, pa tudi z donacijami računalniške opreme, če jo potrebujejo.«
»Digitalizacijo želimo z uporabo odprtokodnih programov in storitev postaviti v službo človeka. Poleg NVO-jev, smo v svoj fokus postavili še osebe z oviranostmi oz. invalidnostmi, zato je nujno potrebno, da je tehnologija vključujoča in uporabnikom prijaznejša.«
Simon Delakroda, Inštitut za elektronsko participacijo
»Odprta koda je z razvojem odprtokodnih standardov in združljivosti s komercialni programi in storitvami postala resna alternativa plačljivim programom. Tipičen takšen primeri je urejevalnik besedil LibreOffice.«
»Tehnološke korporacije skušajo odvisnost nevladnega sektorja ohranjati prek različnih donacijskih shem programske opreme, ki ponujajo komercialne programe po zelo nizkih cenah. Tovrstne donacijske sheme, zapakirane v t.i. družbeno odgovornost, padejo na načelu digitalne suverenosti.«
Kristijan Tkalec, RAMPA Lab – Društvo za krepitev potencialov mladih na področju znanosti, umetnosti in tehnologije
»S prehodom na preverjene odprtokodne programske rešitve si organizacije zagotovijo neodvisnost, suverenost, hkrati pa znižajo stroške delovanja.«
»Naša želja je, da v prihodnje ne bomo osredotočeni zgolj na nevladne organizacije, ampak si želimo, da bi prehod na odprtokodne programe in storitve lahko v prihodnosti ponudili tudi drugim institucijam, posameznikom in podjetjem. Torej, da bi lahko vsakemu sleherniku ponudili prehod na odprtokodne rešitve.«
Luka Frelih, Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost
»Vsa infrastruktura, ki smo jo v projektu že vzpostavili in jo še bomo, ne bo služila zgolj projektu, ampak nam bo služila tudi po izteku projekta kot nek ekosistem skupnosti, ki ima tako znanja in orodja, za podporo in servisiranje nevladnih organizacij, ki si želijo uporabljati odprtokodno programsko opremo in storitve.«
»Nevladne organizacije smo neodvisne in suverene, a ne živimo v vakumu, zato je veliko našega dela odvisno tudi od javnih sredstev. Želimo si, da bi država podprla delo nevladnih organizacij, ki se ukvarjamo z informacijsko družbo. V preteklosti se je to že zgodilo, ko se je približno 20 let nazaj prvič ustanovilo ministrstvo za informacijsko družbo, od takrat se je že večkrat transformiralo, kar pa ni bilo koristno ne za fokus ministrstva, ne za nevladne organizacije.«
Mreža NVO-VID deluje kot nacionalna vsebinska mreža nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za kakovostno življenje v informacijski družbi in za opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Povezuje 34 NVO - društev, zvez društev, zasebnih zavodov, fundacij in socialnih podjetij - med njimi jih ima 7 status v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe.
Dogodek je bil organiziran v okviru projekta »Na-prostem.si: Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov«, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije iz naslova JR za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2022 – 2023.
Maša Malovrh, koordinatorka projekta Na-prostem.si, Beletrina
|
Komentarji