Ko smo leta 2011 v Društvu Duh časa začenjali z dejavnostjo Računalniki za socialno ogrožene, so bili to še časi katodnih ekranov, interneta še nismo imeli v žepu, a med ozaveščenimi prebivalci je bila že močno izražena potreba, da rabljena računalniška oprema ne bi tako hitro končala med odpadki. Na eni strani je torej hitro rasel kup računalniške opreme, ki je prvotni uporabniki več niso potrebovali, na drugi strani pa je lasten računalnik hitro postajal nuja za mnoge. 

Med najpogostejšimi prosilci za donacijo so bile družine s šoloobveznimi otroki, saj so se že v osnovni šoli začele pojavljati domače naloge, ki so narekovale uporabo računalnika. Sledili so iskalci zaposlitve, ki so skušali s prošnjo, napisano na računalniku, pokazati, da so vešči osnovne uporabe računalnika. To je namreč postajal obvezen pogoj že skoraj vsakega razpisa za delo. Potem so bili tu študentje, ki si študija brez lastnega računalnika preprosto niso več mogli zamisliti. Kar nekaj pa je bilo tudi starejših, ki jih je ves ta novi računalniški in spletni svet silno zanimal, a skromna pokojnina pač ni zadoščala za uporaben kos opreme. 

Danes se na nas s prošnjo za donacijo računalnika obrnejo socialno ogroženi posamezniki in družine. Pri posredovanju teh donacij sodelujemo s centri za socialno delo, v še večji meri pa z vrsto nevladnih organizacij, ki ljudem v stiski pomagajo v okviru svojih programov. Brez posredovanja omenjenih organizacij računalnike poklanjamo vsem šolajočim, starejšim in invalidom.

Pomagamo tudi nevladnim organizacijam

Hitro smo ugotovili, da potreba po računalniški opremi obstaja tudi med nevladniki, ki računalnik potrebujejo za izvajanje svojih družbeno koristnih dejavnosti. Takoj po prvi tovrstni prošnji, smo svojo dejavnost razširili. Ker so se kmalu oglasile tudi izobraževalne organizacije, smo definicijo organizacije upravičenke donacij računalniške opreme preoblikovali kar v neprofitne organizacije. 

Med snovanjem projekta Na-prostem.si smo v Društvu Duh časa izpostavili dejstvo, da se je, kljub desetletnemu nudenju te podpore, v tem času na nas obrnila le peščica nevladnih organizacij. Idejna zasnova projekta Na-prostem.si je bila odlična priložnost, da to spremenimo.

Ocenili smo, da se nevladne organizacije na nas obračajo v manjši meri predvsem iz sledečih razlogov, pravzaprav mitov, ki pa jih besedilo v nadaljevanju namerava ovreči. 

"Računalnikov je premalo za vse ..."

Res je, da je računalnikov končno in ne neskončno število. Pa tudi, da se nam je kdaj v preteklosti zgodilo, da so prejemniki morali počakati na priliv donacij. A v zadnjih letih je pritok rabljene računalniške opreme bistveno večji. V času epidemije, ko je bila potreba po pomoči z računalniško opremo na višku, smo pridobili vrsto novih donatorjev rabljene računalniške opreme. Bistveno spremembo sta povzročili odločitvi Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za javno upravo, da nam namenjata računalniško opremo, ki gre v odpis v javnih zavodih. Priprava teh računalnikov, ki so običajno istega tipa, terja bistveno manj truda, zato smo podpore državnih ustanov še toliko bolj veseli.

Zastoje pri delu so nam v preteklih dveh letih v še največji meri povzročale težave s prostorom. Ker pa te dni obeležujemo leto dni delovanja ljubljanske delavnice na 170 m² v kleti Emporiuma v BTC-ju, z veseljem oznanjamo, da tudi to več ni ovira. Zahvala gre takratni Službi vlade RS za digitalno preobrazbo, današnjemu Ministrstvu za digitalno preobrazbo in podjetju BTC d.o.o., s katerimi smo podpisali triletno pogodbo o brezplačni uporabi omenjenega prostora. 

Seznama čakajočih sedaj končno nimamo več, posamezne prošnje pa uspemo rešiti sproti. Nevladnih organizacij, ki potrebujejo računalnik, torej ne rabi prav nič skrbeti, da s svojo prošnjo zmanjšujejo možnosti posameznikom in družinam v težki situaciji.

"Rabljen računalnik ni dovolj dober ..."

Verjetno ga ni med nevladniki, ki se ne bi soočil z zastarelo računalniško opremo, vedno počasnejšim delovanjem računalnika, vsakodnevnimi opozorili, da s programsko opremo nekaj ni v redu, zastoji pri delu ipd. Pa tudi z neuspešnim obiskom računalniškega servisa, ki je le potrdil sum, da bo treba globje seči v žep, pa čeprav le nekaj let od nakupa računalnika. Seveda si je na podlagi takih izkušenj težko predstavljati, da je rabljen računalnik še moč usposobiti za brezhibno delovanje, ne da bi bil potreben konkreten finančni vložek. Če pa vam povemo, da v Društvu Duh časa računalnike usposobimo brez nakupa rezervnih delov in da se jih le peščica vrne zaradi okvare, nam verjetno sploh ne boste verjeli ... :)

Ključen dejavnik za to je programska oprema. Obnovljene računalnike v Društvu Duh časa opremljamo izključno z odprtokodnimi operacijskimi sistemi. Gre za raznovrstne operacijske sisteme, ki so vsi osnovani na skupnem Linux programskem jedru. Dejstvo je, da se na Linuxu osnovane programske rešitve bistveno bolje spoprijateljijo s strojno opremo računalnika, zlasti tisto, starejšo. Široka paleta raznolikih Linuxovih operacijskih sistemov pa omogoča tudi izbiro programske opreme, primernejše za določen tip računalnikov. Prehod z Windows ali iOS okolja na odprtokoden operacijski sistem računalniku v povprečju podaljša življenjsko dobo za 5 let! 

"Nimamo se časa učiti uporabe odprtokodnih programov ..."

Če ste pred desetletjem ali dvema kot manj izkušen uporabnik računalnika pokukali v odprtokodni svet, vam morda ni bilo kaj dosti jasno ali pa je vse skupaj delovalo nedodelano in uporabniku neprijazno. Ker si avtorji odprtokodnih rešitev slednje prosto delijo, je bil razvoj bliskovit. Želja po širjenju uporabe teh rešitev je narekovala hitrejši razvoj sistemov, ki so enostavni za uporabo, omogočajo redno posodabljanje, že v osnovi pa opremo varujejo pred škodljivo kodo brez potrbe po nameščanju protivirusnega programa Operacijski sistemi, kot sta na primer Mint in KDE Neon, ki ju tudi predstavljamo na spletni strani projekta Na-prostem.si, pa so še posebej prijazni za uporabnike, ki prehajajo z Microsoftovih Oken.

Podobno je pri uporabi posameznih programov. Če vzamemo za primer povprečno pisarniško rabo računalnika, potem gre v največji meri za uporabo spletnega brskalnika, elektronske pošte, datotečnega sistema, programov za pripravo besedilnih datotek, tabel in predstavitev.

Izbira operacijskega sistema, najsi bodo to Okna, iOS ali Linux, v ničemer zares ne vplivajo na način uporabe spletnega brskalnika. V kolikor uporabljate Mozillin Firefox, ste že uporabniki odprtokodnega programa, v Linuxovem okolju pa se lahko uporabljajo tudi drugi spletni brskalniki (Google, Edge …). Če torej do elektronske pošte dostopate preko spletnega brskalnika, je uporabniška izkušnja na Linuxu povsem enaka, kot na drugih sistemih. Za te, ki ste vajeni uporabe računalniškega programa za odjem elektronske pošte (npr. Microsoftov Outlook), vas na pripravljenem računalniku čaka Mozillin Thunderbird.

Pri datotečnem sistemu (sistemu map in datotek, shranjenih na računalniku) gre za tako preprosto uporabniško logiko, da razlike pri delu, torej pri shranjevanju v mapo Moji dokumenti ali na namizje, skoraj ne opazimo. Orodje za iskanje po datotekah pa je skoraj identično.

Pri prehodu na odprtokodne programske rešitve je še najbolj opazna sprememba pri uporabi paketa pisarniških programov. Pa vendar je po naših izkušnjah ta sprememba primerljiva prehodu s starejše na novejšo verzijo Microsoftovega Officea. Odprtokodna rešitev, ki jo nameščamo na računalnike, se imenuje Libreoffice. Pisarniški paket Libreoffice predstavljamo v tem članku, posebej smo že predstavili tudi alternativo Microsoftovemu Wordu, ki se imenuje Libreoffice Writer. Mnogi brez kakršnihkoli težav na dnevni ravni prehajamo med uporabo MSicrosoft Worda (v službi) in Libreoffice Writerja (za delo v društvu ali osebno rabo). Če pa bi želeli prehod Libreoffice še pospešiti, lahko na spletni strani Na-prostem.si v ta namen oddate povpraševanje za brezplačno usposabljanje.

KDE Neon s celotnim paketom programskih orodji vam lahko namestimo tudi na vaš obstoječi računalnik. Če bi ga želeli naprej sami malce preizkusiti, smo za vas pripravili USB ključek, s katerega zaženete operacijski sistem in preizkusite celotno ponudbo, ne da bi karkoli spremenili na vašem računalniku.

Pri prehodu na odprtokodno programje, pa ne gre le za uporabniško izkušnjo in brezplačno uporabo. Vabimo vas, da si preberete celovito predstavitev o prehodu na odprto kodo v članku Prednosti odprtokodnega programja za digitalno preobrazbo nevladnih organizacij.

Kontakti in odprta vprašanja

Če vas je zamikalo, da bi preizkusili ali prešli na programsko opremo, prosto finančnih obveznosti, prispevali k trajnostni rabi računalniške strojne opreme in obenem k svobodi v digitalnem okolju, nas lahko kontaktirate na več načinov:

• oddajte prošnjo za prejem računalniške opreme tako, da izpolnite vprašalnik na spletni strani Na-prostem.si, pod zavihkom donacije: https://www.na-prostem.si/donacije;
• napišete vprašanje na naš forum: https://forum.na-prostem.si/;
• nam pišete na elektronski naslov info@na-prostem.si (za vsa vprašanja v zvezi s ponudbo v okviru projekta Na-prostem.si);
• povpraševanje za cel šopek usposabljanj lahko oddate na povezavi: https://www.na-prostem.si/usposabljanje; 
• kontaktirate Društvo Duh časa, ki pripravlja donacije, neposredno na racunalniki@duh-casa.si ali na telefon 068 154 063 (delavniki med 11. in 16. uro). 

Razloga za težave z osnovno računalniško opremo nevladnih organizacij praktično ni več!